Objavljeno: 19. september 2024
PREHRANA V VRTCU
Skrb za zdravje otrok v večji meri obsega tudi zagotavljanje kakovostne in varne hrane za otroke. Večina otrok v vrtcu preživi tretjino dneva, zato organizatorji prehrane in kuharsko osebje z veliko mero odgovornosti in strokovnosti načrtujemo, organiziramo in pripravljamo prehrano, ki jo otroci zaužijejo v vrtcu.
S šolskim letom 2024/25 so v veljavo stopile nove Prehranske smernice za vzgojno-izobraževalne zavode, ki so predvsem razvojno naravnane:
- Pomembnost kakovostnega prehranjevanja – kakovostna živila, ozaveščanje o pomenu uravnoteženega prehranjevanja
- Trajnostni nadzor – krajše verige dobave - lokalno, več ekoloških izdelkov, poudarek na sezonskih živilih, zmanjšanje odpadne in zavržene hrane
- Pomen vzgojno-izobraževalnega procesa – ozaveščanje, delavnice in izobraževanja o vplivu prehrane (odpadki, voda, živila, pridelava,..) na zdravje otrok, spodbujanje zdravih življenjskih navad in vzgajanje spoštljivega odnosa do hrane
Pri sestavljanju in organizaciji jedilnikov ter nenazadnje pripravi jedi, upoštevamo Smernice zdravega prehranjevanja v vzg.-izob. zavodih (Zavod RS za šolstvo, 2024), Referenčne vrednosti za vnos hranil Ministrstva za zdravje, Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Ministrstvo za zdravje, Zavod RS za šolstvo) ter Smernice HACCP sistema. Jedilnike pripravljamo za teden do dva vnaprej in jih vsako soboto za prihajajoči teden objavimo na spletni strani vrtca. Staršem so dostopni tudi na oglasnih deskah na vsaki izmed enot.
Pri pripravi hrane smo pozorni, da je hrana okusna, prijetnega videza in primerna za otroke. Preko celega dneva imajo otroci vedno na voljo nesladkan čaj in vodo ter sezonsko sadje. Veliko pozornosti namenjamo razvijanju ustreznih prehranskih navad otrok, pripravi in postrežbi jedi, tako da jim nudimo ustrezno prehranjevalno okolje in pri otrocih vzbujamo tek. Obroki so preko dneva razporejeni na način, da imajo dovolj časa za prehranjevanje.
Prehrano otrok v našem vrtcu načrtujemo tako, da:
- zadošča 70-75% dnevnih energijskih in hranilnih potreb otrok
- zajtrk pokriva približno 25 % dnevnih energijskih potreb, dopoldanska malica 5-10 % dnevne energijske vrednosti (EV), kosilo 30-35 % EV in pop. malica 10 % EV.
- je v vsakodnevnih jedilnikih v skladu s strokovno zdravstvenimi priporočili delež ogljikovih hidratov zastopan > 50%, < 30-35% maščob, 10-15 % beljakovin, vlaknin, vitaminov in mineralov;
- je soli na jedilniku čim manj (< 3 g/dan)
- se držimo načela pestrosti in raznolikosti živil, skrbimo, da so naši jedilniki sestavljeni iz visokokakovostnih makro-hranil;
- imamo vzpostavljen notranji nadzor nad živil in postopki priprave od nabave do zaužitja, na ta način zagotavljamo varno hrano;
- izbiramo živila, ki so primerna letnemu času (sezonsko);
- nabavljamo živila sproti in sveža;
- se držimo načela kratkih verig nabave (lokalno pridelana živila)
- se izogibamo prečiščenim živilom in industrijsko pripravljenim jedem;
- vsaj enkrat tedensko pripravimo brezmesno kosilo, v katerem namesto mesa;
- enkrat tedensko pripravimo ribje kosilo ter enkrat tedensko ribji zajtrk;
- poudarek dajemo vključevanju stročnic (grah, fižol, leča, čičerika) in žitaric (pira, proso, ajda, itd. - več kaš in polnovrednih žitnih izdelkov) v prehrano
- poskrbimo, da je razmerje med zelenjavo in sadjem pri zajtrku, dop. malici in pop. malici vsaj 1:1 (lahko pa je tudi več zelenjave);
- vsakodnevno vključujemo mleko in mlečne izdelke, ki zadostijo potrebam po kalciju;
- za dopoldansko malico pripravimo sadno-zelenjavnimi krožniki in ne več samo sadnega;
- jedi obogatimo s kakovostnimi maščobami – dodajanje semen na solate, oreščke pri zajtrku in pop. malici;
- vsakodnevna prehrana pri vsakem obroku ponudimo sadje in/ali zelenjavo, prednost dajemo svežemu;
- pri pripravi obrokov ne uporabljamo nobenih umetnih dodatkov za izboljšanje okusa, le osnovne naravne začimbe (peteršilj, bazilika, majaron, timijan, itd..);
- peciva pripravljamo v domači kuhinji po receptih, ki vsebujejo manj sladkorja, maščob in soli;
- pri pripravi jedi uporabljamo zdrave načine toplotne obdelave ( dušenje, kuhanje, peka v parno konvekcijski peči namesto cvrtja)
- pri vseh jedeh omejujemo porabo belega sladkorja, soli in maščob;
- porabo sladkorja nadomeščamo z bolj zdravimi sladili (med, sok sveže stisnjenega sadja):
- se držimo pogostosti vključevanja živil z omejitvijo (dovoljena do osemkrat mesečno);
- namesto sadnih nektarjev, sirupov in sokov s 100 % sadnim deležem, raje ponudimo domači ledeni čaj, limonado ali druge doma pripravljene pijače brez dodanih sladkorjev;
- v primeru umestitve sadnega soka s 100% sadnim deležem na jedilnik (zelo redko), le tega vedno redčimo z vodo v razmerju vsaj 1:1;
- omejujemo uživanje belega in pol belega kruha ter ga nadomeščamo z ajdovim, rženim, črnim, ovsenim in polnozrnatim;
- uporabljamo kvalitetne maščobe, prednost dajemo rastlinskim oljem (100% sončnično, repično in olivno olje), ter zmanjšamo uporabo manj kakovostnih margarin;
- da se trudimo upoštevati želje otrok pri izbiri jedi, če so le te v skladu s prehranskimi smernicami
- občasno uvajamo nove jedi oziroma preskušamo nove kombinacije jedi
- večkrat tedensko vključujemo ekološko pridelana živila iz vseh skupin živil in živila izbrane kakovosti (IK); oboje tudi ustrezno označimo na jedilnikih
Sara Kovačič,
Organizator prehrane in ZHR